Citati avtorja David Grossman

»Ta beseda (genocid) je snežna kepa: ko jo enkrat izgovorite, se samo še poveča in prinaša še več uničenja in trpljenja.«

»Po ogledu fotografij in pogovorih z ljudmi, ki so bili na vojnem območju, si ne morem pomagati, da ga zdaj ne bi uporabljal.«

»Ta beseda je snežna kepa: ko jo enkrat izgovorite, se samo še poveča in prinaša še več uničenja in trpljenja.«

»Zaradi holokavsta in naše 'domnevne občutljivosti za trpljenje človeštva' je bilo uničujoče povezati besedi Izrael in lakota.«

»Po ogledu fotografij in pogovorih z ljudmi, ki so bili na vojnem območju, si ne morem pomagati, da ga zdaj ne bi uporabljal.«

»Ta beseda je snežna kepa: ko jo enkrat izgovorite, se samo še poveča in prinaša še več uničenja in trpljenja.«

»Zaradi holokavsta in naše 'domnevne občutljivosti za trpljenje človeštva' je bilo uničujoče povezati besedi Izrael in lakota.«

»Zaradi holokavsta in naše 'domnevne občutljivosti za trpljenje človeštva' je bilo po njegovih besedah uničujoče povezati besedi Izrael in lakota.«

»Koliko ljudi hoče živeti in vzgajati otroke na rezilu noža?«

»Kakšno ceno bomo plačali za nenehno čuječnost in sumničavost, za neprestan strah?«

»Kdo bo ostal v Izraelu, in ali bodo tisti, ki ostanejo, najbolj skrajni, najbolj fanatično verni, nacionalisti, rasisti?«

»Smo obsojeni na to, da bomo v krču opazovali, kako bo drzno, ustvarjalno, samosvojo izraelskost vase posrkala tragična rana judovstva?«

»Kot Izraelec sprašujem, kakšen narod bomo, ko bo te vojne konec.«

»Kam bomo usmerili svojo krivdo - če bomo dovolj pogumni, da jo bomo čutili - za vse, kar smo prizadejali nedolžnim Palestincem?«

»Koliko med nami nas bo sklenilo, da nočemo - ali pa ne moremo - živeti kot večni vojaki, Špartanci?«

»Kot Izraelec sprašujem, kakšen narod bomo, ko bo te vojne konec.«

»Kam bomo usmerili svojo krivdo - če bomo dovolj pogumni, da jo bomo čutili - za vse, kar smo prizadejali nedolžnim Palestincem?«

»Koliko med nami nas bo sklenilo, da nočemo - ali pa ne moremo - živeti kot večni vojaki, Špartanci?«

»Tega nam ne morete vzeti. Marsikaj je mogoče povedati z besedami.«

»Večina pisateljev in pesnikov, ki jih poznam – vključno z mano, je nerodno okornih, ko gre za ukvarjanje z realnostjo. Vemo pa, kako to opazovati.«

»Tega nam ne morete vzeti. In marsikaj je mogoče opaziti, marsikaj povedati z besedami ... Milijoni so izgubili – in še bodo izgubili – sredstva za preživetje. V mnogo državah bo srednji razred postal reven, revni pa bodo osiromašeni. Prikrajšanje in morda lakota bosta spodbudila še več migracijskih valov.«

»To rečem kot državljan sveta in tudi kot Izraelec, ki z globoko zaskrbljenostjo spremlja dogajanje v svoji državi.«